Ukrajina in Rusija izvedli nove medsebojne napade z raketami in droni

Po navedbah guvernerja Dnipropetrovska Oleksandra Ganže so ruske sile izvedle okoli 20 napadov na regijo, v katerih je bilo ranjenih najmanj šest ljudi. Poškodovanih je bilo tudi več objektov in avtomobilov, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

Tarča napadov z droni in raketami je bilo tudi več ruskih regij. Skupno je zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila 140 ukrajinskih dronov.

V ukrajinskem napadu na regijo Rostov sta bili ranjeni dve osebi, od katerih je ena v kritičnem stanju, je sporočil guverner regije Jurij Sljusar.

Ukrajinske sile so napadle tudi zasedeni polotok Krim. Ena od raket je zadela stavbo ruske centralne banke v Sevastopolu, o morebitnih ranjenih pa za zdaj ne poročajo. Tamkajšnje proruske oblasti sicer ocenjujejo, da so bile v napadih uporabljene tudi rakete storm shadow, navaja ruska tiskovna agencija Tass.

Devet držav izstopilo iz češke pobude za dobavo streliva Ukrajini

Časnik Financial Times (FT) je medtem v torek poročal, da se je število držav, ki sodelujejo v češki pobudi za preskrbo Ukrajine z artilerijskim strelivom, prepolovilo z 18 na devet, odkar se je premier Andrej Babiš vrnil na položaj z obljubo, da Češka v pobudo ne bo več vlagala lastnega denarja.

"Pobuda še vedno deluje, vendar je nova težava v tem, da finančno prispeva le okoli devet držav članic. (...) Ta pobuda je Ukrajincem zagotavljala do 50 odstotkov vsega streliva velikega kalibra, zato je ni mogoče zlahka nadomestiti," je za FT povedal češki predsednik Petr Pavel. Dodal je, da bi morala biti prihodnost pobude ena od tem julijskega vrha zveze Nato v Ankari.

Pavel ni razkril, katere države so nedavno izstopile iz pobude. Zahodni vojaški uradnik je medtem po poročanju Financial Timesa pojasnil, da "nekatere države sedaj menijo, da je čudno plačevati za nekaj, česar vodilni politiki vodilne države ne podpirajo zadosti".

Češka je nakup artilerijskih izstrelkov za Ukrajino v tretjih državah predlagala v začetku leta 2024 kot odgovor na pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti v EU. Od takrat se je pobudi pridružilo več držav, med njimi Slovenija, Ukrajini pa so dobavili že več kot štiri milijone kosov streliva.

Na ministrstvu za obrambo so medtem pojasnili, da Slovenija sicer letos Ukrajini v okviru češke pobude ni prispevala finančnih sredstev, a da to ne pomeni, da je iz nje izstopila. "Še naprej bomo Ukrajini pomagali skladno z njihovimi potrebami in našimi razpoložljivimi sredstvi," so zatrdili.

Ob tem so navedli, da je Slovenija v letih 2024 in 2025 v pobudo prispevala skupno tri milijone evrov, pomoč članic EU in zaveznic v Natu za Ukrajino pa da poteka na različne načine in prek različnih pobud. "Države se o pomoči Ukrajini odločajo na podlagi lastnih virov in sredstev," so dodali.

Babiš je med volilno kampanjo večkrat kritiziral pobudo. Po izvolitvi na položaj predsednika vlade pa je dejal, da bo Praga še naprej izvajala pobudo, a da bo delovala v vlogi koordinatorja in po novem v pobudo ne bo vlagala lastnega denarja.

Češki premier je za FT povedal, da njegova vlada omejena javna sredstva namenja prednostno češkim državljanom, saj se gospodinjstva zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu soočajo z visokimi stroški energentov. "Denarja nimamo, zato prejemamo sredstva od drugih držav in nato dostavljamo (strelivo)," je dodal.